Trajanje: 20. oktober – 3. november 2012
Cca. 3000 prevoženih kilometrov
8 vozil, 19 ljudi
La Goulette – Monastir – Tozeur – Mides, Tamerza, Chebika – okoli šota el Rharsa, malo preko Alžirije, do Star Warsov – Camel Rock – Nefta – Douz – rože – Tembaine – Ain Huilat Richet – Ksar Ghilane – Kerkennah – Sfax – Monastir – La Goulette
Včasih se zgodi, da se zvezde postavijo v pravi položaj, karte se ugodno razporedijo in nasmehne se ti sreča, da se v nekaj kratkih tednih odpraviš na potovanje. V puščavo, kakopak. Leto 2012 tako ni pokazalo grdega mačehovskega odnosa do Tunizije, kot ga je leto 2011, in nova ladja CTN, Tanit imenovana, baje največji sredozemski trajekt, nas je, če odštejemo zamude pri izplutju, hitro in udobno pripeljal v objem Afrike.
Včasih se zgodi, da se najdejo pravi ljudje, s katerimi nato v miru, sproščeno, uživajoče čudovito jesensko puščavsko klimo, odpelješ prijeten krog preko Monastira, Tozeurja, Rommlove piste, gorskih oaz Midesa, Tamerze in Chebike do Star Warsov nad Nefto, pri tem pa še malo skočiš čez mejo v Alžirijo in se ob tem uspeš izogniti zloglasnemu Mali Expressu. Potem pa iz Douza kreneš v pesek, nabereš puščavske rože, pomahaš Tembainu in skoraj igraje dosežeš Ain Huilat Richet. Pri tem se zabavaš, žreš odlično ovčetino z Maretovega žara, trebuh te boli zgolj od smejanja Iztokovim domislicam, prsti so sicer malo žuljavi zaradi kitare, pa nič ne de. Vmes malo pizdiš na Taharja, ker se mu niti toliko ne da, da bi potegnil normalno špuro, ampak vijuga kot zadeta kamela.
A vse to se spremeni, ko počen nosilec sprednjega diferenciala Maretove toyote pove, da puščava vedno ima ostre zobe, le včasih jih za trenutek skrije. Kar je bila prejšnji trenutek še zabava, naenkrat postane odgovorno delo, in peščeni prehodi niso zgolj priložnostni peskovniki, temveč ovire na poti do civilizacije, asfalta in varnosti. Priložnost, da se izkažemo kot skupina, in priložnost, da Tahar demonstrira svoje superiorne vozniške sposobnosti. Obe priložnosti sta bili uspešno izkoriščeni.
V Ksar Ghilanu tako ostane le še sproščena zabava po pesku ob kopanju v bajerju, druženje z rallyem El Chott 2012, kjer je Darij Novak klesal svoje dakarske sanje ob hrumenju ogromnih zelenih Tatrinih dirkalnih tovornjakov, ukvarjanje z geocatchingom, potem pa vrnitev na sever z oddihom na Kerkennahu, nakupovanjem v Sfaxu in dolgo vožnjo domov, kjer so se že rojevale ideje o prihodnjih destinacijah. Kmalu, Inšalah.
Superca? Pravi tunizijski odklop. Takšen, kot si ga ob odhodu v puščavo vedno želiš. Umirjen, z obilico čaja in šiše, dobre volje in smeha, z ravno pravšnjo merico adrenalina, da se vse skupaj še vseeno lahko kvalificira kot dopust. Odkrivanje včasih pozabljenih kotičkov, kot je recimo, tokrat ob popolni odsotnosti turistov prav očarljivi Mides. Čas za zajtrk in čas za večerjo. Mirne, z mesečino oblite puščavske noči. Predvsem pa prijetna ugotovitev, da lahko obilica neznancev povsem različnih puščavskih pedigrejev postane pod saharsko taktirko uigrana ekipa. Z izjemami seveda.
In kriza? Niti enega vkopavanja. Nekaj bo treba spremeniti.
No user commented in " Tunizija 2012 "
Follow-up comment rss or Leave a Trackback